
Med slikovitimi griči.
Hiša ne posnema obstoječe strukture, vendar se rahlo umika iz gradbene linije. Tako se prefinjeno zliva z okolico in v prostoru ne izstopa. Obdaja jo gričevnata pokrajina, ki s svojim rastlinjem nudi prelepo platno za objekt, odet v kamen. Za ravno streho ustvarja kontrast sosednjim hišam, ki večinoma stojijo iz dveh zamaknjenih volumnov, okronanih z dvokapnico. Arhitektka je novi objekt želela umestiti čim nižje, da sosedom ne bi zakrila razgleda proti jugu. Zato je hiša delno vkopana, nadstropje pa je zamaknjeno na zahodni del pritličja. Terasa je umeščena na vzhod.
Za njeno dolgoživost bodo poskrbeli izbrani naravni materiali: osrednji pečat zunanjosti daje obloga iz lokalnega kamna na stranskih fasadah. Ta navdih išče v tradiciji suhozida in kamnite gradnje, ki sta doma v Vipavski dolini. Preprosto linearno zasnovo poudarjajo venci iz prašno barvane pločevine, ki celoti dajejo sodoboen, četudi zadržan podpis.
V umirjenem in svetlem interierju prevladuje toplina lesa, kontrast pa vnaša kamen v kombinaciji s črnino kuhinje, stavbnega pohištva in drugih elementov. Oprema je preprosta in elegantna, barvni poudarki so rezervirani za umetniška dela in rastlinje. Rdečo nit v interjerju poleg osnovnih materialov ustvarja še prelep kamnit poudarek, ki se ponavlja v skoraj vseh prostorih: od kopalniškega umivalnika in kadi do delovne površine v kuhinji in vrhnje plošče omaric v dnevni sobi. Okna so odeta v les, ki tvori okvir ob pogledu na okoliško naravo, obenem pa so police dovolj prostorne, da je arhitektka lahko vnesla dotik zelenja tudi v notranjost. Vsi izbrani materiali pričajo o brezčasnosti, v sodobnem kontekstu ša se zlivajo v izčiščeno celoto, ki bo aktualna še desetletja.
Vir: Hausbau Slovenija, (2022). Med slikovitimi griči. 42, 50-53



